Nasilje / Ničelna toleranca
Zakaj dogodka iz Osnovne šole Deskle ne smemo razumeti kot navaden vrstniški pretep in prerivanje?

Sovražni grafit na enem izmed novogoriških vrtcev leta 2004. Ni edini, tovrstnih grafitov je v Sloveniji zelo veliko.
© Denis Sarkić
Sredi osemdesetih let, v času, ko so se v teh krajih že porajale nacionalistične napetosti, je bila v Modri dvorani v Idriji veselica. Pisalo se je leto 1985. Prišli so domačini, delavci iz bratskih republik, mladi. In nastal je pretep, domnevno je bila v ozadju ljubezenska zgodba, neki Bosanec naj bi bil težil Slovenki, ki ga je na plesišču zavrnila. Pa so se stepli. Ni se končalo pri navadnem prerivanju. Pretep je dobil izrazito nacionalističen predznak. Nekaj domačinov je šlo po dogodku na grad, kjer so bivali makedonski delavci, hoteli so jih napasti in pregnati. Govorilo se je, da bodo požgali samski dom. V mestu so bile okrepljene policijske enote, prišli so mediji iz vse Jugoslavije, oglasili so se politiki in najostreje zavrnili »nacionalistične izpade«. Napetosti so se po nekaj dneh pomirile. O tem dogodku je takrat Bogdan Novak napisal knjigo Zdomci med brati, pisal je o slovenskem nacionalizmu, šovinizmu, v katerem so živeli izkoriščani delavci iz drugih republik.